Spletno mesto za delovanje uporablja piškotke. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Preberite več o piškotih.

Obvestila

Meškovo leto 2024

Franc Ksaver Meško, slovenski pisatelj, dramatik, pesnik in duhovnik, se je rodil 28. oktobra 1874 v Ključarovcih pri Sv. Tomažu nad Ormožem in umrl 11. januarja 1964, v bolnišnici v Slovenj Gradcu. Pokopan je na Selah, kjer je preživel in župnikoval večino svojega življenja. 

Za časa svojega življenja je bil cenjen in spoštovan. Leta 1924 je bil imenovan za častnega občana mesta Slovenj Gradec, leta 1974  so po njem poimenovali tamkajšnjo knjižnico v Slovenj Gradcu. V veliko veselje nam je, da od leta 1994 tudi naša knjižnica nosi njegovo ime.

Letos mineva 150 let od njegovega rojstva in 60 let smrti. A letos teče tudi 70 let od izida prve knjige njegovih Izbranih del (1954) in 30 let zadnjega ponatisa njegovih leposlovnih del (Mladim srcem, 1994). Te okrogle obletnice so povod, da so Občina Ormož, Občina Sveti Tomaž in Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož leto 2024 razglasili za Meškovo leto.

V ta namen je Špela Ambrož, profesorica likovne pedagogike, oblikovala logotip Meškovega leta 2024 in zloženko .

 

Zloženka Meškovo leto 2024 . Vabljeni k obisku dogodkov!

 

ŽIVLJENJE FRANCA KSAVRA MEŠKA

Franc Ksaver Meško, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, duhovnik, se je rodil 28. oktobra 1874 v vasi Ključarovci v župniji sv. Tomaž pri Ormožu.

Osnovno šolo je Meško obiskoval pri Svetem Tomažu, nižjo gimnazijo na Ptuju, višjo pa v Celju, kjer je tudi maturiral leta 1894. Za tem je tri leta študiral teologijo v mariborskem bogoslovju, četrti letnik pa v Celovcu, kjer je bil leta 1898 posvečen v duhovnika. Duhovniško službo je najprej opravljal po raznih župnijah na Koroškem.
Med prvo svetovno vojno so Meška avstrijske oblasti kot "veleizdajalca" zaprle, po prevratu pa je moral zbežati s Koroške. Med drugo svetovno vojno je bil najprej zaprt, potem pa pregnan na Hrvaško, vendar se mu je potem čez Bosno in Srbijo uspelo prebiti nazaj v Ljubljansko pokrajino in se zateči v samostan Stično na Dolenjskem, kjer je tudi dočakal konec vojne.
Po koncu vojne se je vrnil na svojo župnijo na Sele in tam služboval vse do svoje smrt. Kot datum njegove smrti je v večini virov naveden 11. januar 1964, a objavljena originalna osmrtnica, ki jo hranijo njegovi sorodniki, navaja kot datum smrti 12. januar 1964.

USTVARJANJE
Franc Ksaver Meško je začel pisati že v gimnaziji, najprej pesmi (prva objava leta 1882), potem vse bolj prozo. Kmalu je začel sodelovati v Ljubljanskem zvonu (1895), Domu in svetu ter drugih revijah in listih. Njegove knjige so izhajale zlasti pri Slovenski Matici in Mohorjevi družbi.

Najlepše se je Ksaver Meško izpovedal v svojih razmišljajočih črticah, ki jih je izdal v dveh knjigah: Ob tihih večerih (1904) in Mir božji (1906). Ljubezen do domovine je izpričal v romanu Na poljani (1907), zgodovinsko snov pa obravnavajo povesti Drama izza davnih dni (1908), Črna smrt (1911) in Kobilice (1914).

Meško je napisal tudi več iger z domoljubno, kmečko in versko  vsebino in celo vrsto črtic, novel, razmišljanj, legend, člankov, esejev, potopisov, osebnih spominov.
Še posebej se je uveljavil kot mladinski pisatelj, o čemer priča zlasti šest zvezkov mladinskih zgodb z naslovom Mladim srcem, ki so izšle med leti 1911 in 1964.

Knjigam in pisanju se je v miru lahko znova posvetil šele po vojni - takrat je bil star že preko sedemdeset let. Pisal je do zadnjega, zvest svoji ljubezni do materine besede.

 

Meškova dela so različni prevajalci prevajali tudi v razne tuje jezike, največ v maloruščino (ukrajinščina), češčino, slovaščino, švedščino, nemščino in angleščino. V njegovem delu prevladuje katoliška miselnost z močnimi narodno prebudnimi poudarki. Slogovno je nanj vplival Cankar. S svojim bogatim in raznolikim opusom pa je Ksaveer Meško vplival tudi na nekatere naše pisatelje, kot so bili Miško Kranjec, Anton Ingolič in Prežihov Voranc.

Pisatelj Franc Ksaver Meško ima častno mesto med slovenskimi besednimi umetniki. Zato tudi ostaja živ med nami. Iz njegove duhovne in besedne zakladnice pa bomo radi zajemali tako starejši, kot tudi mlajši.

PREGLED MEŠKOVEGA LITERARNEGA DELA
• Slike in povesti, 1898
• 
Ob tihih večerih, 1904
Mir božji , 1906
Na Poljani, 1907
• Na smrt obsojeni? Dramatska slika v treh dejanjih, 1908
• Črna smrt, 1911
Mladim srcem I, 1911
• 
Mladim srcem II, 1914
• 
Povesti in slike, 1914
• 
Mati. Dramatska slika v treh dejanjih, 1914
• 
Dve sliki, 1916
• Njiva, 1916
• 
Slike, 1918
• Mladim srcem III, 1922
• Volk spokornik in druge povesti za mladino, 1922
• 
Naše življenje, 1922
• Listki, 1924
• Našim malim, 1925
• Mladini, 1927
• Legende o sv. Frančišku, 1927
• 
Kam plovemo, 1927
• Črtice, 1931
• Henrik, gobavi vitez. Božični misterij v 4 slikah, 1934
• Pasijon. Velikonočni misterij v 7 skrivnostih in s 3 podobami, 1936
• Pri Hrastovih. Drama v treh dejanjih, 1939
• Das Recht des alten Matthias, dt. 1940
• Mladim srcem IV, 1940
• Dela 1, 1940
• Pridige, 1944
Iz srca in sveta, 1945
• 
Novele, 1946
• 
Romance in povesti, 1948
• 
V koroških gorah. Novele, 1950
• Požgana Radovna in druge zgodbe, 1950
• Mladim srcem V, 1951
Izbrano delo  
I,  II,  III,  VI, V, 1954-1960
V kresni noči, 1957
• 
Poljančev Cencek in druge zgodbe za mladino, 1957
• Duhovnik s svojim Bogom, 1960
• 
Mladim srcem VI, 1964

 

 

Viri: