Spletno mesto za delovanje uporablja piškotke. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Preberite več o piškotih.

Sodelovanja v lokalni skupnosti

Sodelovanja v lokalni skupnosti

Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož je na svoji poti zelene knjižnice spletla tesne vezi z lokalno skupnostjo in postala eden vodilnih deležnikov osveščanja in povezovanja v vseh treh občinah soustanoviteljicah, Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Povezuje namreč lokalne strokovnjake, zavode, ustanove, društva in posameznike, ki se pridružujejo skupnim ciljem, izboljšanju kvalitete življenja, ohranitvi naravne dediščine, ki nas obkroža, ter namenu, da se skupaj podamo na pot trajnostnega razvoja.

Ormož zdravo mesto

Program »Zdrava mesta« je dolgoročen mednarodni program Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki ima v lokalnih okoljih enkratno in neponovljivo vlogo. Pospešuje novosti in spremembe v lokalni zdravstveni politiki, zagovarja nove pristope k družbenemu zdravju.

Program, ki je z leti prešel v gibanje, si prizadeva, da bi vsako mesto oz. občina vodila zdravo javno politiko. Slednja se izraža v večji skrbi za zdravje, v izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalcev, v varovanju mestnega okolja, predvsem pa v upoštevanju predlogov meščanov za boljše življenje v mestu. Raziskujejo učinkovite poti, ki bi privedle načela in cilje evropske strategije »Zdravje za vse«, strategije trajnostnega razvoja Združenih narodov 2030, Kobenhagenskega konsenza, Belfaške listine, v prakso v lokalnih okoljih.

Program izhaja iz načela, da zdravstveno osveščeni prebivalci in širša družbena skupnost prevzemajo večjo odgovornost za izboljšanje lastnega zdravja in kakovosti življenja nasploh.

Občina Ormož se je na vabilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje leta 2019 odzvala s podpisom pisma o nameri, uradno pristopila v VII. fazo delovanja programa zdravih mest in zasnovala projekt Ormož zdravo mesto.

Tudi Ormož pristopil k programu zdravih mest

Novo obdobje šestih let delovanja v mreži zdravih mest bo zasledovalo naslednje splošne cilje in temeljne teme:

  • investiranje v ljudi, pravičnost in vključenost, človekove pravice;
  • ustvarjanje takšnih okolij, ki krepijo zdravje in večajo kvaliteto življenja;
  • večja participacija v partnerstva za zdravje in dobro počutje;
  • izboljševanje blaginje v lokalnih skupnostih z dostopnostjo do javnih dobrin in storitev;
  • promocija miru in varnosti;
  • zaščita Zemlje pred propadanjem.
     

Občina Ormož je oblikovala 12 članski projektni svet »Ormož zdravo mesto«. Predlagani cilji in naloge iz VII. faze delovanja programa zdravih mest so zastavljeni široko, tako da bodo lahko aktivnosti prilagodili potrebam lokalne skupnosti. Trudili se bodo za skrb za človeka skozi vsa starostna obdobja (skrb za ranljive skupine, duševno zdravje, krepitev javnega zdravja, prehrano, debelost, alkohol), za zdrave šole, kolesarske poti, rekreacijske površine, čisto okolje, vključevanje ljudi na vseh ravneh za odločanje o aktivnostih za izboljšanje zdravja itd. Projektu Ormož zdravo mesto se je pridružila tudi Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož.

Vrtci in šole

Knjižnica sodeluje z vrtci, šolami, gimnazijo in glasbeno šolo. Poleg promocije in dviga bralne kulture skrbi tudi za ozaveščanje o pomenu zdravja na telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem  področju. Knjižnica izvaja pravljične ure, ustvarjalne in raziskovalne delavnice, gibalne in plesne urice za otroke, bibliopedagoške ure za različne starostne skupine, pogovorne ure, literarne delavnice, vodene oglede filmov za mlade, sodeluje v različnih projektih in razpisuje natečaje.

Je tudi vir različne literature, ki jo mladi bralci potrebujejo za opravljeno eko bralno značko, katere samostojno pripravljajo tako vrtci kot tudi osnovne šole. Mnogi bralci se namreč ponjo odpravijo tudi v splošno knjižnico, ne le v šolsko.

Z osnovnimi šolami se povezujemo še npr. s projekti, kot je Mega kviz, moderno obliko knjižnično-informacijskega opismenjevanja, ki se med drugim posveča tudi naravni dediščini. V šolskem letu 2016/17 je npr. nosil naslov Naše malo veliko morje, v 2017/18 pa Kras = kamen + voda).

Tudi projekti, kot je konec leta 2020 bil natečaj Zapleši s knjigo, niso namenjeni le spodbujanju bralne kulture, pač pa tudi gibanja, plesa in zdravega načina življenja. Na natečaj so se odzvali v Glasbeni šoli Ormož, kjer so učenke baleta prikazale, kako ples združiti s ljubeznijo do knjig.

Knjižnica na poseben način sodeluje tudi z Gimnazijo Ormož – program predšolska vzgoja, kjer dijakom in dijakinjam omogoča izvajati praktične dele njihovega izobraževanja, v prvi vrsti pravljične ure, pri katerih knjižničarke Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož z njimi delijo svoje bogate izkušnje, med drugim tudi na področju zelenih tem in vsebin ter na kakšne načine jih vključiti v svoje delo.

Pravljična ura z ustvarjalno delavnico v izvedbi  dijakinj 3. letnika programa predšolska vzgoja  Gimnazije Ormož

Seveda je pa sodelovanje s šolami in vrtci vzajemno. Knjižnica lahko v okviru izvajanja svoje dejavnosti okolico seznanja s programi in projekti teh ustanov, saj je sama le ena izmed mnogih zavodov, ki se ukvarja z ozaveščanjem o trajnostnem razvoju. Eden izmed takih programov je npr. program Ekošola kot način življenja, ki ga izvaja OŠ Ormož. Program Ekošola je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše.

Glavni cilj slovenskega programa Ekošola je vzgoja otroka in mladostnika, da skrb za okolje in naravo postane del življenja. Drugi cilji so:

  • uvajati vzgojo in izobraževanje za okoljsko odgovornost,
  • spodbujati in večati kreativnost, inovativnost ter izmenjavo idej,
  • učinkovita raba naravnih virov (voda, odpadki, energija),
  • povezovati okoljska vprašanja z ekonomskimi in socialnimi,
  • razvijati pozitivne medsebojne odnose,
  • sodelovati pri preprečevanju in odpravi revščine,
  • vzgajati in izobraževati za zdrav način življenja v zdravem okolju,
  • povezovati ekošole v Sloveniji, EU in širše.

Zeleno knjižnico je moč predstaviti tudi tistim najmlajšim. V letu 2017 smo tako npr. v knjižnico povabili skupino vrteških otrok iz Velike Nedelje skupaj z njihovimi starši, kjer so najprej prisluhnili pravljici in se razgibavali v notranjih prostorih knjižnice, nato pa preostanek popoldneva preživeli še ob aktivnostih na letni terasi.

Obisk knjižnice staršev in otrok Vrtca Velika Nedelja

Zdravstveni dom Ormož in Center za krepitev zdravja

Knjižnica sodeluje  z zdravstvenim domom, ki izvaja preventivne dejavnosti za krepitev zdravja in skrbi za zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalni skupnosti. Center za krepitev zdravja je pripravil predavanje za uporabnike, sklop izobraževanj o stresu za zaposlene v knjižnici ter merjenje telesne pripravljenosti zaposlenih. Knjižnica je svoje dejavnosti predstavljala na aktivnostih zdravstvenega doma, kot je dan odprtih vrat, v sodelovanju s Centrom za krepitev zdravja smo pa predstavljali knjižnične dejavnosti, s katerimi pripomoremo k izboljšanju in promociji zdravega načina življenja.

Center za krepitev zdravja

Center ponovne uporabe (projekt socialne aktivacije Grajska kavarniška popravljalnica)

Po selitvi knjižnice iz grajskih prostorov se je vanje umestilo Grajsko kavarniško popravljalnico, s katero knjižnica sodeluje že vse od leta 2017. Projekt Socialna aktivacija podpira Evropska unija, Evropski socialni sklad in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Z dejavnostjo ponovne uporabe, ki jo izvajajo, sodelujoči dobijo priložnost za razvoj socialnih veščin in spretnosti, dvig funkcionalnih kompetenc za vključenost v družbo, pridobitev znanj in informacij, ki vodijo k razrešitvi socialnih stisk in težav, ki pogosto spremljajo dolgotrajno brezposelnost. Hkrati ima tudi medgeneracijsko funkcijo, saj omogoča povezovanje skupnosti, kjer se ljudje družijo in imajo ali pridobijo pozitiven odnos do narave, ljudi ter omejenosti virov. V Centru ponovne uporabe se izdelki, ki se jih več ne potrebuje, oddajo in pripravijo za vnovično uporabo, s tem se pa obenem varčuje z naravnimi viri in podpirajo lokalna delovna mesta.

Srečanje bralnega kluba v prostorih Grajske kavarniške popravljalnice

Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož in Turistično informacijski center Ormož

Z Javnim zavodom za turizem, kulturo in šport Občine Ormož in s Turistično informacijskim centrom Ormož knjižnica sodeluje na Rožmarinkinem festivalu, prazniku družin, ki poteka v grajskem parku in je posvečen predvsem gibanju, športu in zdravemu načinu življenja.  Tudi ob martinovanju, kjer prireditve koordinira Turistično informativni center Ormož, je knjižnica običajno sodelovala z ustvarjalno delavnico ali pravljično uro za otroke ter sodelovala pri oblikovanju programa za Ormoško poletje.

Rožmarinkin festival 2020

Lokalni strokovnjaki, ustanove in nevladne organizacije

Knjižnica sodeluje in krepi vezi z domačimi strokovnjaki,  društvi, ustanovami in podjetji, ki gojijo podobne zelene vrednote. Skupaj z njimi oblikujemo Četrtkove zelene popoldneve ter program strokovnih predavanj in delavnic, ki jih izvajamo skozi vse leto.

Med njimi izpostavljamo:

Zavod 100 % Naravno Botanik Ormož

Z Iztokom Luskovičem in Zavodom 100 % Naravno Botanik Ormož knjižnica sodeluje že vse od začetka projekta Zelena knjižnica. Iztok Luskovič je naš redni gost na Četrtkovih zelenih popoldnevih, ki so namenjeni odraslim obiskovalcem, v letu 2020 je svojo dejavnost in zelišča skozi Zeleno knjižnico za otroke in mlade približal še otrokom, izvedel pa tudi nekaj samostojnih delavnic. Zavod 100 % Naravno Botanik Ormož za knjižnico iz zelišč s knjižničnih zeliščnih gred pripravlja čajne mešanice, katere posvetimo domačim literarnim avtorjem ter obenem promoviranju lokalne ponudbe in znanja o pomenu zelišč in zdravilnih rastlin.

Iztok Luskovič iz Zavoda 100 % Naravno Botanik Ormož

Marko Viher

Marko Viher, strokovnjak na področju hortikulture iz Svetega Tomaža, je s knjižnico pričel sodelovati v letu 2015. Skupaj z Maticem Severjem sta zasadila zeliščne in cvetlične gredice ob knjižnici, vodil je delavnico izdelovanja šopka v Krajevni knjižnici Središče ob Dravi, obiskovalcem predstavil pozimi cvetoče grmovnice in drevesa, vsako leto pa v Krajevni knjižnici Sveti Tomaž vodi delavnico izdelovanja adventnih venčkov, ki je z leti postala ne le zeleni, pač pa še pravi družabni medgeneracijski dogodek.

Marko Viher in zasajevanje zeliščnih in cvetličnih gredic ob knjižnici

Matic Sever

Matic Sever , strokovnjak na področju oblikovanja vrtov, pravi, da se najboljše rešitve za vrt pogosto skrivajo v kombinaciji divjih in vrtnih rastlin. Po tem principu je zasadil tudi zeliščne in cvetlične gredice knjižnice, ki so zasajene tako, da rastline ne potrebujejo ne dodatnega zalivanja ne pletja. Na Četrtkovem zeliščarskem popoldnevu je svoje znanje tudi v praksi delil z udeleženci dogodka, ki so se poučili o različnih primernih kombinacijah rastlin in kako zasaditi vrtove, da bodo prenesli tudi manj ugodne vremenske razmere.

Matic Sever in zasajevanje zeliščnih in cvetličnih gredic ob knjižnici

Maja Botolin Vaupotič

Predavateljica, ki ji obiskovalci knjižničnih dogodkov zelo radi prisluhnejo, je profesorica biologije Maja Botolin Vaupotič. Že večkrat se nam je pridružila na Četrtkovih zelenih popoldnevih, udeležence povabila na sprehod po okolici, na katerem so spoznavali rastlinje na našem območju ter njihove značilnosti in morebitne zdravilne lastnosti, nas popeljala v zgodovino med poznavalke zeliščarstva, ki so jih sežigali kot čarovnice, predstavila uporabnost murv in svilogojstvo na Slovenskem ter pripravila zelo zanimiv pregled imen zelišč vse od antike do danes in kako je sploh prišlo do njihovih poimenovanj. Pod njenim mentorstvom na raziskovalnem taboru poleti 2018 v organizaciji RKS OZ Ormož in Medobčinske LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je nastala knjižica Skrivnosti grajskega parka.

Maja Botolin Vaupotič – Četrtkov zeliščarski popoldan

Moja biodežela

Nekoč je bila to čisto navadna kmetija, kot tisoče drugih v Sloveniji. A Zvonka Pukšiča, ustanovitelja Moje Biodežele, je že kot mladega fanta na domači kmetiji obhajal dvom, da je klasično pridelana hrana res neškodljiva za ljudi. Ko je začel raziskovati, je ugotovil, da je veliko nekoč dovoljenih pesticidov danes prepovedanih, in se odločil, da svojo klasično kmetijo spremeni v ekološko. Začel se je učiti od narave in upoštevati njene zakone. Moja biodežela je nastala iz spoznanja, da zdrava hrana in zdrave misli naredita življenje čudovito. Zvonka Pukšiča smo pa povabili, da je svoje znanje delil z nami na Četrtkovih zelenih popoldnevih.

Zvonko Pukšič – Moja biodežela

Naravni rezervat Ormoške lagune

Ormoške lagune so 55 hektarjev veliko mokrišče antropogenega nastanka, ki leži na območju rečnega ekosistema Drave ob Ormoškem jezeru. Sestavljajo ga plitvi bazeni s trstišči in sestoji rogoza, obdaja pa ga poplavni gozd, redek ostanek mehkolesne rečne loke v Sloveniji. Mokrišče je izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic. Ormoške lagune so pomembno gnezdišče vodnih ptic in ključno postajališče za ptice selivke v Sloveniji.

Prebivalci Ormoža in okolice se dobro zavedamo pomena naravnega rezervata in znamo ceniti tudi lepote, ki jih nudi. To so pokazali tudi številni obiskovalci dneva odprtih vrat na slovenski kulturni praznik, ko smo medse povabili domače fotografe, ki so med drugim prikazali čudovite posnetke biotske raznovrstnosti v Ormoških lagunah. To je domačinom predstavil tudi Dominik Bombek na Četrtkovih zelenih popoldnevih, knjižnica pa obiskovalcem razstave Lepote našega kraja v Šibeniku.

Dominik Bombek

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Knjižnica sodeluje tudi z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, največjo nevladno organizacijo za varstvo narave v Sloveniji, ki skrbi za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij. S tem prispevajo k ohranjanju narave in dobrobiti celotne družbe. S skupnimi močmi smo priredili strokovno predavanje in pohod po ulicah Ormoža z opazovanjem ptic ter njihovih gnezdišč.

Naravovarstvena praksa v urbanem okolju

Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine je nevladna in neprofitna organizacija, ki se posveča ohranjanju narave. Na tem področju deluje neprekinjeno že od leta 1998. Leta 2010 je inštitut pridobil status nevladne organizacije z delovanjem v javnem interesu, od leta 2012 pa je vpisan v register prostovoljnih organizacij. S pomenom vidre in bobra za naše lokalno okolje smo se seznanili ob zaključku Četrtkovih zelenih popoldnevov 2020.

Četrtkovi zeleni popoldnevi 2020

 

Prleški vrt

Cvetličarka, agronomka in inženirka hortikulture Anita Bolčevič je razvila svojo blagovno znamko Prleški vrt, pod katero so zbrani unikatni, ročno narejeni izdelki za nego telesa iz naravnih sestavin. Svoje bogato znanje je delila tudi z obiskovalci knjižnice v Ormožu na Četrtkovih zelenih oz. zeliščarskih popoldnevih.

Anita Bolčevič – Prleški vrt

Vrtnarstvo Alt

Anko Alt iz Vrtnarstva Alt je še ena izmed lokalnih strokovnjakinj, ki smo jih povabili k sodelovanju na Četrtkovih zelenih popoldnevih. Širšemu občinstvu je znana iz oddaje Masterchef, v kateri je pokazala svoje kuharske veščine, skupaj z družino pa doma vzgaja sadike rož in zelenjave ter obdeluje domače eko njive. Iz želje po domači zelenjavi in sadju so se odločili, da opustijo tudi pripravke za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevelov, da je domače res domače, svoje načine pridelave zelenjave pa delili tudi z obiskovalci knjižničnih dogodkov.

Anka Alt – Vrtnarstvo Alt

Čebelarsko društvo Ormož

Knjižnica Ormož je ponosna tudi na sodelovanje z domačim čebelarskim društvom. To za knjižnico že od leta 2016 prideluje med, ki se uporablja za promoviranje domačih literatov, v veliko pomoč so nam pri skrbi za knjižnični čebelnjak, katerega so v letu 2020 namestili na knjižničnem vrtu, o čebelah in njihovem pomenu ozaveščajo tako odrasle kot tudi mlajše obiskovalce knjižnice v okviru projektov Četrtkovi zeleni popoldnevi in Deca fkűp na knjižni küp, knjižnica pa svoje prostore društvu nudi za njihova srečanja, v veliki meri pa je pripomogla tudi k pridobitvi naslova čebelam najprijaznejša občina v letu 2020.

Namestitev čebelnjaka na knjižničnem vrtu

Območno združenje Rdečega križa Ormož

Knjižničarka je na prošnjo Medobčinske lokalne akcijske skupine za preprečevanje odvisnosti na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž izvedla pravljičen popoldan na njihovem poletnem taboru za otroke na Pohorju, na Treh kraljih.  Društvo za osteoporozo se je v letu 2020 pridružilo Šoli zdravja pri njihovem jutranjem razgibavanju na letni terasi knjižnice v Ormožu. Ena najbolj priljubljenih predavateljic Četrtkovih zelenih popoldnevov je pa tudi Maja Botolin Vaupotič, sicer profesorica biologije, z Območnega združenja RKS Ormož.

Pravljična ura na poletnem taboru na Treh kraljih

Lekarna Ormož

Za nasvete o zdravju, kako ga ohraniti na naraven način ter kateri naravni izdelki so v lekarnah najbolj kvalitetni in učinkoviti, smo se obrnili tudi na Lekarno Ormož in njihove strokovnjakinje. Le-te so udeležencem predavanj razkrile vse našteto in še več, med drugim tudi Bachovih esencah, zdravilnih rastlinah ter seveda kam po nasvet, ko si želimo zdravje doseči z zaužitjem čim manj škodljivih snovi.

Polona Majhen – Lekarna Ormož

Psihiatrična bolnišnica Ormož

V želji, da obiskovalcem predstavimo vse oblike ohranjanja zdravja, tudi na duševnem področju, smo se obrnili na Psihiatrično bolnišnico Ormož. Psihiater Kristjan Nedog nam je v svojih predavanjih predstavil najpogostejše duševne tegobe današnjega časa skupaj s praktičnimi nasveti, kako jih reševati, pa tudi samo delo v psihiatrični bolnišnici ter spregovoril o stigmatizaciji tako bolnišnice kot bolnikov. Kristjan Nedog pa ni le zdravnik, pač pa tudi vrhunski poznavalec vin. V knjižnici je tako predstavil še argentinska vina in kulturo ter običaje, ki jih je spoznal ob obisku te južnoameriške države. Izvedena je bila tudi pogovorna urica s pacienti in delovnimi terapevtkami psihiatrične bolnišnice, nadaljnje sodelovanje pa načrtujemo tudi za v prihodnje.

Kristjan Nedog – Psihiatrična bolnišnica Ormož

Liza Lončarija

Knjižnica Ormož se kot zelena knjižnica zaveda pomena ohranjanja tradicionalnih veščin in znanj, kot je npr. lončarstvo, ki prispevajo k razumevanju načina življenja v preteklosti, bogatijo naš materialni in duhovni svet ter nas povezujejo z naravo. Tradicionalnega lončarstva, veščin oblikovanja, krašenja in žganja izdelkov iz gline nas je priučila Jelka Krajnc iz Liza Lončarije. Izvedla je več delavnic izdelovanja iz gline ter več tednov trajajoč študijski krožek Umetnost lončarjenja, katerega so se udeležili tako odrasli kot tudi mlajši obiskovalci knjižnice, izdelke smo pa v knjižnici tudi razstavili.

Jelka Krajnc – Liza Lončarija

 

Sodelovanja z vinskimi poznavalci

K vinorodni pokrajini pa spada tudi strokovno znanje, katerega imajo lokalni vinski poznavalci na pretek. Številni so si izkušnje nabrali ne le v domačih, pač pa tudi v mednarodnih vodah, šolah in ocenjevanjih vin. Na predavanjih o vinu, legendah slovenskega vinarstva, vinogradništvu ter ohranjanju te dragocene naravne in kulturne dediščine so se nam pridružili:

 

Samo Simonič

Lidija Ruška

Robert Puklavec (Puklavec Family Wines)

Kristjan Nedog

Robert Gorjak (Belvin vinska šoa)

Bojan Kobal (Kobal Wines)

Jože Rozman

V vsakoletni program dejavnosti Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož je vključena tudi Rastoča knjiga Ormoža, del katere je otvoritev razstave Likovno-literarne kolonije Malek v Beli dvorani Grajske pristave. Likovno-literarno kolonija se izvede v več kot 300 let stari Zidanici Malek , ki stoji ob vinski poti med Svetinjami in Jeruzalemom in je do sedaj, skupaj s prekrasno vinorodno pokrajino, navdihnila številne likovne in literarne umetniške izdelke.

Otvoritev razstave Likovno-literarne kolonije Malek in postavitev Rastoče knjige Ormoža

Knjižnica skupaj z Območno izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti JSKD OI Ormož organizira postavitev Rastoče knjige, projektu Slovenskega državnega sveta. Namen projekta je promovirati domoznansko dejavnost in motivirati krajane, da postanejo odgovorni nosilci bogate naravne, gospodarske in kulturne dediščine. V okviru postavitve Rastoče knjige Ormoža je bil izveden tudi pogovor o legendi slovenskega vinogradništva Stanku Čurinu, ravno tako je knjižnica sodelovala pri postavitvi njegovega doprsnega kipa.

Druga postavitev Rastoče knjige, posvečena Stanku Čurinu

Številni ponudniki vin so združeni pod kakovostno turistično znamko Destinacija Jeruzalem Slovenija, ki se zavzema tudi za ohranitev lokalne naravne in vinarske dediščine.


<< Predhodna stran Na vrh Naslednja stran >>