Prostor ukrajinsko-slovenskega prijateljstva

Prostor ukrajinsko-slovenskega prijateljstva, projekt Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož in Ternopilskega regijskega oddelka Vseukrajinske javne organizacije "Ukrajinska knjižničarska zveza", se je na slovenskih in ukrajinskih tleh izvajal dobrega pol leta (aktivno od februarja do konca avgusta 2024). Namenjen je bil zaradi vojne razseljenim Ukrajincem in je, podobno kot projekt The Europe Challenge, pomagal vključevanju le-teh v družbo s pomočjo kulturnih aktivnostih.

Varno podporno okolje je bistvenega pomena za priseljence v lokalnem okolju. V okolju, v katerem so se znašli, potrebujejo spodbudno okolje za razvoj talentov, izobraževalno in psihično podporo - okolje, v katerem se bodo lahko izrazili in izboljšali kakovost svojega vsakodnevnega življenja.

V ta namen se je knjižnica vključila v projekt Kultura Pomaga /Culture helps/ Культура допомагає, ki je bil sofinanciran s strani Evropske unije v okviru posebnega razpisa za podporo ukrajinskim razseljenim osebam ter ukrajinskim sektorjem kulture in ustvarjalnosti, nastal je pa kot rezultat sodelovanja organizacij Insha Osvita (Ukrajina) in zusa (Nemčija).*

* Mnenja in stališča izražena v besedilu so izključno mnenja avtorja(-jev) in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Izvršne agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA). Niti Evropska unija niti EACEA ne moreta biti odgovorna za ta stališča.

Dejavnosti so bile zasnovane na medgeneracijskem in trajnostnem pristopu, omogočale pa so spoznavanje in boljše razumevanje obeh kultur, tako slovenske kot ukrajinske.

Projekt smo v ormoški knjižnici pričeli, ko smo idejno zasnovo po uspešni prijavi na razpis predstavili širši javnosti, še posebej pa bodočim udeležencem, ki so izrazili lastna zanimanja, prispevali svoje zamisli, predstavili lastna znanja in veščine, katere bi lahko delili tudi z drugimi.

Snovanje novih aktivnosti za in z razseljenim ukrajinskim prebivalstvom.

Na eni izmed prvih aktivnosti smo se odpravili na Kog, kjer smo spoznavali tradicionalno prleško kulinariko. Članice Društva kmečkih žena Turistično kulturnega društva Kog so na kulinarični delavnici prikazale postopek priprave kogovskih pogač, postržjače in temnega kruha, katere so spekle v krušni peči Košarkine hiše. Recepte, ki so jih delile z nami, smo zbrali tudi v posebni e-knjižici.

Knjižica receptov Kogovske pogače iz krušne peči

Pomlad je bila posvečena ustvarjalnosti. Izkušnje pri izdelovanju nakita iz nizanja in kvačkanja perlic ter ideje za izdelavo unikatnih modnih verižic iz lesenih kroglic je delila Olena Bondarenko, srečanje je pa bila tudi odlična priložnost za ponovno krepitev vezi med domačimi in ukrajinskimi ustvarjalci, ki so se dodobra spoznali že v okviru projekta The Europe Challenge v prejšnjih dveh letih. Ker si pa za ustvarjanje vedno radi najdemo še kakšno minuto časa več, smo se družili in ustvarjali še na dodatnih delavnicah.

Velikonočni čas smo obeležili in si ga polepšali s še eno delavnico – z Jano Veka in Ksenijo Shaplavskayo smo pripravili ukrajinski sladki velikonočni kruh in se naučili nekoliko drugačne priprave sladkega peciva, kot smo ga vajeni. Nato smo se pa lotili še krašenja pirhov s servietno tehniko, ki so zlasti odlično uspele prav ukrajinskim udeleženkam, tudi tistim najmlajšim.

Na naslednji delavnici smo se od ukrajinske izvajalke, tokrat Julije Veka, učili izdelovanja rož iz foamirane pene. V roke smo vzeli pastelne krede, likalnike in pištole za vroče lepljenje ter se lotili izdelovanja ter lepljenja cvetnih lističev. Te smo povečini uspeli združiti v cvetove šele na drugi delavnici, tisti nekoliko hitrejši se pa takrat naučili še izdelave cvetov maka. Ponovno je ustvarjanje pritegnilo številne udeležence, kot običajno vseh generacij.V roke smo vzeli pastelne krede, likalnike in pištole za vroče lepljenje ter se lotili izdelovanja ter lepljenja cvetnih lističev, ki smo jih združili v cvetove in z njimi okrasili kose nakita kot so broške, lasnice, obroči, zapestnice ipd.

Po dobrem odzivu na prleško tradicionalno kulinarično delavnico je Ukrajinka Ala Žurba pripravila kulinarično delavnico solate mimoze, priljubljene jedi v ukrajinski kuhinji ob različnih slavnostnih priložnostih. Gre za atraktivno jed, večplastno solato, ki smo se jo naučili pripraviti s krompirjem, korenjem, ribami in jajci.

V duhu dobrodelnosti, trajnosti in ponovne uporabe smo organizirali spomladansko izmenjevalnico, kjer so obiskovalci podarjali ali prejeli oblačila, obutev, športne rekvizite, knjige in različne uporabne predmete. Izmenjevalnica je zaradi dobrega odziva potekala kar tri tedne in smo jo pospremili s šiviljsko delavnico, možnostjo manjših popravil in prilagoditev oblačil. Izdelke, ki so po zaključku izmenjevalnice ostali v knjižnici, smo podarili lokalnima humanitarnima organizacijama.

V mesecih druženja so sledile še  ustvarjalne delavnice izdelave nakita iz perlic in Fimo mase, ki jo je pripravila in izvajala Nina Šulek. Udeleženci, med njimi so bili tudi fantje in možje, ki so razvijali ročne spretnosti pri ustvarjanju unikatnega nakita ne le iz ročno izdelanih kosov Fimo mase, ampak so dodajali tudi perlice in druge materiale. Pod mentorstvom Ukrajinke Elene Bondarenko so nastajale edinstvene broške, pri katerih so udeleženci uporabljali različne ustvarjalne tehnike lepljenja, šivanja in barvnega kombiniranja. Pod vodstvom Urše Ambrož so udeleženci ustvarjali z glino, v slovenski tradicionalni obrti zelo priljubljenim materialom za izdelavo posod in dekorativnih izdelkov, a tudi unikatnega nakita. Oblikovali so različne izdelke in spoznavali tehnike obdelave, žganja, barvanja in glaziranja keramike. Še en sklop ustvarjalnih  delavnic oblikovanja gline, ki bi jo vodila Jelka Krajnc, smo bili primorani zaradi zadržanosti izvajalke, premakniti v poznejši čas.

Udeleženke projekta so na srečanjih izrazile tudi željo, da bi rade bolje spoznale in osvojile tehniko makrameja, tako je Cvetka Kocjan izvedla več ustvarjalnih delavnic posvečenih umetnosti vozlanja makrameja, kjer so udeleženci ustvarili tako dekorativni izdelek kot nakit.

Projekt sodelovanja med Ormožem in Ternopilom je obsegal več ključnih komponent, ki so bile namenjene spodbujanju boljšega počutja razseljenih oseb, olajšanju njihovega prilagajanja na vsakdanje življenje v novem okolju, omogočanju dostopa do virov in podpore, ki jo nujno potrebujejo. Tako smo jim poleg navedenih delavnic  dejavnosti, ki so krepile njihove kulturne potrebe, talente in hobije, omogočali tudi razvijanje veščin in znanj bralne in medijske pismenosti. Omogočili smo jim brezplačni vpis v našo knjižnico, jih seznanili z literaturo, ki jim je lahko v pomoč pri učenju slovenskega jezik ter z e-viri, ki so jim na razpolag in nudijo med drugim tudi dostope do velikega nabora časopisov in revij v različnih jezikih preko PressReaderja in jih poučili uporabe aplikacije Cobiss Opaca. Da bi ukrajinskim razseljenim osebam, tudi tem, ki so našle zatočišče pri nas v Ormožu z okolico, je ukrajinska knjižnica iz Ternopila v sklopu projekta knjižnici poslala in svojim rojakom na ta način zagotovila nabor raznolike literature (40 knjig), ki si jo ti tudi pridno izposojajo.

Priložnostne razstave ukrajinskih ustvarjalk

V sklopu projekta smo si prizadevali organizirati razstave izdelkov razseljenih Ukrajink, s čimer bi krepili njihovo vključenost v skupnost in omogočili, da njihova ustvarjalnost dobi zasluženo pozornost. Čeprav smo v času izvajanja projekta uspeli izvesti le razstavo izdelkov Elene Bondarenko, ostaja ideja o razstavljanju še naprej aktualna. Sodelovanje se nadaljuje, v prihodnje bomo še postavili razstave izdelkov, ki so nastali na ustvarjalnih delavnicah v knjižnici ali v njihovem domu in tako še posebej poudarili večplastnost ustvarjanja, ki v izzivih nemirnega življenja prinašajo mir, veselje, zadovoljstvo, prav tako pa ima mnogotere terapevtske učinke.

Spoznavanje Slovenije

Za boljše spoznavanje Slovenije smo organizirali enodnevni izlet iz Ormoža v Logarsko dolino, ki z javnim prevozom ni enostavno dosegljiva. Udeležencem smo tako omogočili doživeti in raziskati naravne lepote in kulturne znamenitosti tega dela Slovenije ter spoznati našo bogato naravno in kulturno dediščino.

Psihološka podpora

Ukrajinska knjižnica je v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki (psihologi in psihoterapevti) pripravila mesečna srečanja za razseljene ukrajinske ženske ter jim na webinarjih zagotavljala in nudila psihološko strokovno pomoč ter priložnosti za zaupne pogovore v maternem jeziku. Prav tako so preko spleta nudili umetniško terapijo za različne dejavnosti, eno od teh ZOOM slikarskih srečanj smo gostili tudi v prostoru knjižnice, kjer smo ukrajinskim materam z otroki nudili primernejše prostore za likovno ustvarjanje in ves potreben material s slikarskimi pripomočki.

Srečanja Ukrajink v knjižnici so postala ključna točka podpore in pomoči v času njihovega razseljenstva. V knjižnici so telovadile, meditirale, vadile jogo in se povezovale na različne načine, kar jim je omogočalo, da so se osredotočale na svoje duševno zdravje, si med seboj pomagale in nudile čustveno oporo. Poleg tega so se še naprej aktivno učile jezika, kar jim omogoča lažjo integracijo v slovensko družbo in še naprej sodelujejo v različnih drugih aktivnostih, ki jih knjižnica organizira. Na ta način krepijo svojo povezanost z lokalno skupnostjo. Njihovo povezovanje se ne ustavi zgolj pri kulturnih in izobraževalnih aktivnostih, ampak so tudi humanitarno aktivne, še vedno se redno srečujejo tudi na Ljudski univerzi Ormož, kjer imajo dobre pogoje za ustvarjanje trenč sveč, te še naprej pošiljajo na bojišča in v vojno prizadeta območja Ukrajine.

Projekt Prostor ukrajinsko-slovenskega prijateljstva je bil odlična priložnost za krepitev vezi med lokalnim prebivalstvom in priseljenci, med domačimi in ukrajinskimi ljubiteljskimi ustvarjalci, ki so se spoznali že v okviru projekta The Europe Challenge v prejšnjih dveh letih in je k obisku knjižnice pritegnil številne udeležence vseh generacij.