Spletno mesto za delovanje uporablja piškotke. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Preberite več o piškotih.

Alma M. Karlin: Za nebeškim čuvajem

Ogled v COBISS-u

Kratka proza

Celjska Mohorjeva družba, 2026

296 str.

Knjiga je zbran pripovedni ciklus, ki pisateljico iz Celja povezuje z deželo vzhajajočega sonca: novele Za nebeškim čuvajem, O Joni san in Mala pomlad, črtici Tokinoje in Materina pesem ter prvič v slovenščino preveden in v nemškem izvirniku še neobjavljen roman Im Haus der Menschen – V hiši ljudi.

Svetovna popotnica Alma M. Karlin je med svojim devetletnim potovanjem po svetu v glavnem mestu Japonske zasebno poučevala tuje jezike, delala kot strojepiska v nemški strojni tovarni in kot administratorka na nemškem veleposlaništvu, pisala novinarske prispevke za časopis Asahi šimbun in popotne skice z Japonske za časopise v Evropi, med drugim tudi za domači Cillier Zeitung, zato ji je za literarno ustvarjanje zmanjkovalo časa in je njenih pripovednih del, povezanih z Japonsko, bolj malo.

Njene štiri Japonske novele so pri Celjski Mohorjevi družbi izšle leta 2006 (in v drugem natisu 2007), tokrat pa smo naboru dodali še Malo pomlad, izvirno objavljeno v knjigi Pod košatim očesom (Celjska Mohorjeva družba, 2002), ter kratki roman V hiši ljudi. V nemščini, jeziku njenega literarnega ustvarjanja, je pisateljica ta roman pisala med svojo potjo okrog sveta (1925), dokončala pa ga je po vrnitvi v rodno Celje. V ospredju romana so »hiša ljudi«, kjer vlada enakopravnost ver, ras in spolov, saj so si med seboj vsi »bratje in sestre«, umetnost, slikanje, ki poskuša v sebi zliti japonske in evropske elemente, ter za pisateljico dokaj nenavadna, poleg romantike mestoma tudi erotično obarvana ljubezenska zgodba med Nemko in Japoncem, ki ji po avtoričini logiki tako kot v drugih njenih romanih sledi nespravljiv, tragičen konec.

Alma M. Karlin je bila sredi realnosti svojega časa prepričana, da se Vzhod in Zahod nikoli ne bosta mogla do konca srečati, njena zbrana literatura z japonsko tematiko pa po sto letih in več ponuja most, po katerem bi ob kritičnem prebiranju danes vendarle lahko stopili na drugo stran. K sosedu z drugega kulturnega praga. (mohorjeva.org)

Dodano: 15. 4. 2026