Zelena knjižnica za otroke in mladino

Pravljične ure

Tudi v ormoški knjižnici so ena najbolj priljubljenih oblik spodbujanja bralne kulture pravljične ure. Namenjene so otrokom v predšolskem obdobju in prvi triadi osnovnošolskega izobraževanja, otroci jih pa običajno obiščejo skupaj s starši, starimi starši ali skrbniki, ki z njimi najprej prisluhnejo pravljici, potem pa še nudijo pomoč pri raznoraznih ustvarjalnih delavnicah. V knjižnici v Ormožu pravljične ure izvajamo dvakrat mesečno, v krajevnih knjižnicah v Središču ob Dravi, Svetem Tomažu in v Ivanjkovcih pa enkrat mesečno. Pravljice so pogosto vključene tudi v bibliopedagoške ure, ki se izvajajo v sodelovanju z vrtci in šolami, otroci pa skoznje spoznavajo tako teme pravljic kot tudi samo delo v knjižnici.

PRIMER »ZELENE« PRAVLJICE (Lukec in njegov hrošček)

Z leti smo posebno skrb ob izvajanju pravljičnih ur namenili ozaveščanju otrok in njihovih staršev o pomenu ohranjanja narave in zdravega načina življenja, predvsem o pomenu kakovostnega preživljanja prostega časa, gibanja in ustvarjanja. Otroci spoznavajo naravo in naravovarstvene teme skozi pravljične svetove, se pred poslušanjem pravljic razgibajo, pred ali po njih zaplešejo, vadijo jogo, izvajajo gibalno-senzorne vaje, se seznanjajo z zdravo prehrano in občasno prigriznejo naravno pridelano sadje. Pravljičnim uram običajno sledijo še ustvarjalne delavnice, kjer se ustvarja na temo poslušane pravljice z različnimi materiali, pogosto recikliranimi ali takšnimi, ki jih je moč najti v naravi, ki nas obkroža, kot je npr. jesensko listje, pridelki z bližnjih polj in sadovnjakov … Ko je to le mogoče, dogodke izvajamo zunaj, na letni terasi knjižnice v Ormožu ter na otrokom namenjenim površinah osnovnih šol, kjer se nahajajo krajevne knjižnice.

Vedno pogosteje pa knjižnični vrt vključimo v dejavnosti kot del aktivnosti – npr. otroci med pravljično uro med raziskovanjem po knjižničnem vrtu poiščejo predmete, ki jih nato uporabijo pri poustvarjanju pravljice. Narava tako ni (več) nekaj, kar je potrebno "obiskati", pač pa je ves čas prisotna v otrokovem življenju, kar je tudi prvi predpogoj, da se zaveda njenega pomena, v njej uživa in ima zaradi tega tudi željo po njenem ohranjanju, kar kasneje prenese v odraslo dobo kot vrednoto.

Povabilu k obisku knjižnice in njene letne terase s cvetličnimi in zeliščnimi gredicami se odzovejo tudi vrteške skupine s starši. Zeleni prostor pa povežemo še s praznovanji in lokalnimi običaji, kot je npr. iskanje pirhov ter praznovanja rojstnih dni v knjižnici (projekt Skuhaj si pravljico).

Zelene pravljične ure z zeliščarjem

V letu 2020 smo projekt Zelena knjižnica tudi uradno nadgradili z vsebinami za otroke. Čeprav sta bili skrb za naravo ter zdravje dve temi, ki sta bili rdeča nit pravljičnih ur že dolga leta, smo pa s pravljičnimi urami z zeliščarjem naše najmlajše uporabnike v eko teme pričeli uvajati s prikazom dela zeliščarja. Ta je otrokom pokazal posušena zelišča, njihovo pakiranje v vrečke, jih naučil pripravljati zeliščni čaj, katerega so tudi poskusili, ter jim prikazal pripravo herbarija. Žal je kmalu zatem sledila epidemija širjenja COVID-19, zato bomo s to vrsto pravljičnih ur nadaljevali, ko bodo to zopet dopuščale razmere.

Virtualne pravljične ure

Ko je sredi marca 2020 bila razglašena epidemija COVID-19 in so se vrata knjižnic morala zapreti, se je tudi Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož pridružila številnim knjižnicam, ki so vsaj del svojih vsebin prenesle na splet. Tako smo za vse, ki se radi potopijo v svet zgodb in pustolovščin, do konca leta pripravili pet virtualnih pravljic, ki so dostopne na spletni strani knjižnice in na novo ustvarjenem YouTube kanalu, ter dokazali, da je tudi virtualna pravljica lahko »zelena«.

  Nevidna nit

  Virtualna pravljična urica - Pikina skrivnost

  Pravljica ŠPELCA (Knjižnica Ormož)

  Petelinček prebudi upanje (Knjižnica Ormož)

  ZAVETJE - Pravljica z Bernardko (Knjižnica Ormož)

  PRODAJALEC SREČE - Pravljica s Simono (Knjižnica Ormož)

 

Delavnice

Na letni terasi knjižnice se izvajajo tudi razne delavnice za otroke, katere radi prenesemo v zunanje okolje, ki na udeležence pozitivno vpliva, jih pomirja in sprošča, zaradi česar so hkrati bolje osredotočeni na to, kar ustvarjajo. Kot primer takšne delavnice je recimo likovna delavnica risanja stripov pod vodstvom predsednika likovno-kulturnega društva Ormož Bohumila Ripaka.

 

 

Otroci se pa ne udeležujejo samo delavnic, ki so namenjene njim, pač pa jih starši pripeljejo s sabo tudi na delavnice, ki jih knjižnica pripravi v prvi vrsti za odrasle udeležence. Tako le-te postanejo prava medgeneracijska srečanja.

V poletnih mesecih leta 2019 smo na letni terasi osrednje knjižnice v Ormožu pripravili likovno ustvarjalnico, ki je potekala na temo zgodbe Dežnik avtorice Elene. A. Melville. Obiskovalce knjižnice smo nekaj tednov pred delavnico povabili, da nam podarijo stare, odslužene dežnike, katere smo nato uporabili pri ustvarjanju.

 

 

Deca fküp na knjižni küp

V poletju leta 2020 smo korenito spremenili svoj pristop do izvajanja dejavnosti za otroke in na inovativen način skušali uresničiti naš glavni cilj: ponovno vzpostavitev fizičnega stika z otroki in družinami, ki so nas pred razglašeno epidemijo redno obiskovali na pravljičnih urah. S strnjenim štirinajstdnevnim dogajanjem smo opozorili, da knjižnica ostaja pomemben povezovalni člen v družbi in da vezi, ki se ustvarijo z našimi druženji, druženja na daljavo nikakor ne morejo nadomestiti, obenem smo pa z dejavnostmi na svežem zraku delovali zdravstveno preventivno, koristno za razvoj otrok, otroke smo seznanjali z rastlinami in živalmi, ki jih obkrožajo, in poskrbeli, da je zelena in bralna pismenost postala pomemben del njihovega vsakdana. V projektu Deca fküp na knjižni kup smo združili ljubezen do prleškega narečja in vedoželjnost otrok, ki svet intenzivno zaznavajo skozi čute, gibanje in igro, z jogo, plesom, raziskovanjem zakladnice knjig in učenjem ter na ta način ustvariti pozitiven odnos do branja, narave in knjižnice same.

V letu 2021 smo s projektom nadaljevali, otroke ponovno popeljali v svet pravljic, jih spremenili v mlade znanstvenike, kuharje, raziskovalce knjižničnega vrta, umetnike, okoljevarstvene strokovnjake, plesalce, viteze in grajske kraljične, poznavalce prleških opravil in starinskih predmetov, predvsem pa so lahko bili to, kar so – otroci. Ki so lahko veselo tekali po širni zelenici, spoznavali igre svojih mamic in babic in uživali na svežem zraku, brez pametnih telefonov, računalnikov, tablic in televizije.

Tudi v letu 2022 so bile aktivnosti v projektu Deca fküp na knižni küp obarvane ali docela posvečene zelenim temam – ne le naravi, pač pa tudi zdravju in gibanju, ustvarjanju z naravnimi materiali in recikliranju, plesu, glasbi. Ob kamišibaju so se na ta način izdelovale dežne palice, spoznavali smo pozitivne in celo terapevtske učinke branja s človekovim najboljšim živalskim prijateljem, manjkal ni seveda niti hip hop, brez raziskovanja knjižničnega vrta s številnimi zdravilnimi rastlinami in cvetlicami seveda v zeleni knjižnici ne gre, z igrami z žogami smo se dodobra razgibali in zabavali, naravo in pojave v njej spoznavali s številnimi poskusi, posvetili se pa še življenju v morju in vulkanom, vse to pa počeli na svežem zraku ob namiznem tenisu in številnih igrah.

 

Druge dejavnosti za otroke

Tekom leta se za otroke pripravijo tudi različne druge dejavnosti. V času neugodnih zdravstvenih razmer zaradi širjenja  COVID-19 smo še zlasti skušali skrbeti, da stika s knjižnico niso povsem izgubili, kakor tudi da so ostali aktivni, kreativni in se posvečali telesnim aktivnostim, ter jih spodbujali, da so svoj prosti čas preživljali stran od tehnologije.

Plesalec, koreograf in plesni pedagog Jure Masten nas je navdihnil, da smo otroke in mladino povabili k plesanju s knjigo. V knjižnico so tako za natečaj Zapleši s knjigo prispeli njihovi fotografski in video prispevki, pri čemer so se še zlasti izkazale mlade plesalke baleta Glasbene šole Ormož.

 

 

V mesecu Knjižoljubcev, natečaju En, dva, tri, štiri … hip hop s Špelo in natečaju, ki je prvenstveno sicer bil namenjen odraslim, a smo ga prilagodili tudi mlajšim bralcem, Pesem za kavo, smo spodbujali k pisanju pisem z roko in razvijanju kreativnega mišljenja.

 

 

Hip hopu in plesu nasploh smo pa posvetili zabavo s Kraljem Lijem, kjer smo s številnimi ugankami na veliko razgibavali tudi otroške možgančke, in plesno delavnico ob slovenskih dnevih knjige, v otroškem Knjižarjenju tik pred vstopom v jesen se pa ob pravljici posvečali predvsem razvijanju motoričnih sposobnosti, gradili iz starosti otrok prilagojenih LEGO kock ter se zabavali ob poslikavi obraza ter igrah na prostem (npr. ristanc).

 

 

Branje pod krošnjami

Zelene teme so pogost del še enega zanimivega bralnega projekta, pri katerem sodelujeta Osnovna šola Ivanjkovci in krajevna knjižnica v Ivanjkovcih, ki poteka enkrat tedensko. Branje, ustvarjanje iz naravnih ter odpadnih materialov, ki kaj hitro postanejo ponovno še kako uporabni, obenem pa otroke spodbudijo k večjemu zaznavanju in dojemanju problemov okolja, ter spoznavanje procesov in lepot narave, ki jih je potrebno ohraniti, so združeni pod imenom Branje pod krošnjami.

Druge dejavnosti za mladino

Avtohtone rastline našega kraja

V šibeniški knjižnici na Hrvaškem je bila v letu 2019 postavljena fotografska razstava Lepote Ormoža. Knjižnica je predstavila naravno dediščino Krajinskega parka Središče ob Dravi, Naravnega rezervata Ormoške lagune ter pestrost živalskih in rastlinskih vrst. Ravno slednje nas je spodbudilo k poglobljenemu sodelovanju z Osnovno šolo Ormož na še enem projektu. Poimenovali smo ga Avtohtone rastline našega kraja.

Osnovnošolci so se odpravili v ormoški park, v katerem je moč najti kar 86 drevesnih vrst in 30 grmovnic. V parku so najbolj prepoznavna drevesa oranževec in rdeča bukev. Raste tudi tulipanovec, posebno mesto zaseda več kot 200 let star hrast dob. Med iglavci najdemo metasekvojo, krilate oreške in bore. Katere rastline so avtohtone za naše kraje in katere ne, so šolarji ugotavljali ob obisku parka, svoje ugotovitve pa predstavili na plakatu, katerega smo razstavili v ormoški knjižnici.

Ogled filma True Cost

V sklopu bibliopedagoških ur je knjižnico obiskala skupina dijakov iz Gimnazije Ormož. V sklopu zelene knjižnice smo zanje pripravili ogled filma Prava cena (True Cost). Ogledu filma je sledil pogovor o modni industriji, trajnostnem razvoju in vlogi posameznika pri zmanjšanju onesnaževanja okolja.

 

Predstavitev Zelene knjižnice

Knjižnica pogosto sodeluje z osnovnimi šolami, kot je recimo OŠ Ormož, ki izvaja program  Ekošola kot način življenja, mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. Osnovnošolci so obiskali knjižnico, kjer smo jim predstavili projekt Zelene knjižnice, katero so si tudi ogledali.

Skrivnosti grajskega parka

Ob evropskem dnevu parkov, ki ga obeležujemo 24. maja, in v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja, smo pripravili predstavitev knjižice Skrivnosti grajskega parka z razstavo. Knjižica je nastala kot rezultat 16. mladinskega raziskovalnega tabora, ki je potekal poleti 2018 v organizaciji Rdečega križa Slovenije OZ Ormož in Medobčinske LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.

Najstarejši Ormožani se spominjajo zadnje lastnice gradu, ormoške grofice Irme Marie Wurmbrand-Stuppach (1886–1970), ki je vse do leta 1945 živela v gradu in vse do zadnjega s svojimi vrtnarji urejala park in negovala drevesa ter grmovnice. Na predstavitvi knjižice in priložnostni razstavi smo prisluhnili Urški Kiselak, Katarini Vaupotič in Aleksandru Štumbergerju ter njihovi mentorici maji Botolin Vaupotič.