Spletno mesto za delovanje uporablja piškotke. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Preberite več o piškotih.

Zelena knjižnica za otroke in mladino

Pravljične ure

Tudi v ormoški knjižnici so ena najbolj priljubljenih oblik spodbujanja bralne kulture pravljične ure. Namenjene so otrokom v predšolskem obdobju in prvi triadi osnovnošolskega izobraževanja, otroci jih pa običajno obiščejo skupaj s starši, starimi starši ali skrbniki, ki z njimi najprej prisluhnejo pravljici, potem pa še nudijo pomoč pri raznoraznih ustvarjalnih delavnicah. V knjižnici v Ormožu pravljične ure izvajamo dvakrat mesečno, v krajevnih knjižnicah v Središču ob Dravi, Svetem Tomažu in v Ivanjkovcih pa enkrat mesečno. Pravljice so pogosto vključene tudi v bibliopedagoške ure, ki se izvajajo v sodelovanju z vrtci in šolami, otroci pa skoznje spoznavajo tako teme pravljic kot tudi samo delo v knjižnici.

PRIMER »ZELENE« PRAVLJICE (Lukec in njegov hrošček)

Z leti smo posebno skrb ob izvajanju pravljičnih ur namenili ozaveščanju otrok in njihovih staršev o pomenu ohranjanja narave in zdravega načina življenja, predvsem o pomenu kakovostnega preživljanja prostega časa, gibanja in ustvarjanja. Otroci spoznavajo naravo in naravovarstvene teme skozi pravljične svetove, se pred poslušanjem pravljic razgibajo, pred ali po njih zaplešejo, vadijo jogo, izvajajo gibalno-senzorne vaje, se seznanjajo z zdravo prehrano in občasno prigriznejo naravno pridelano sadje. Pravljičnim uram običajno sledijo še ustvarjalne delavnice, kjer se ustvarja na temo poslušane pravljice z različnimi materiali, pogosto recikliranimi ali takšnimi, ki jih je moč najti v naravi, ki nas obkroža, kot je npr. jesensko listje, pridelki z bližnjih polj in sadovnjakov … Ko je to le mogoče, dogodke izvajamo zunaj, na letni terasi knjižnice v Ormožu ter na otrokom namenjenim površinah osnovnih šol, kjer se nahajajo krajevne knjižnice.

Povabilu k obisku knjižnice in njene letne terase s cvetličnimi in zeliščnimi gredicami se odzovejo tudi vrteške skupine s starši. Zeleni prostor pa povežemo še s praznovanji in lokalnimi običaji, kot je npr. iskanje pirhov ter praznovanja rojstnih dni v knjižnici (projekt Skuhaj si pravljico).

Zelene pravljične ure z zeliščarjem

V letu 2020 smo projekt Zelena knjižnica tudi uradno nadgradili z vsebinami za otroke. Čeprav sta bili skrb za naravo ter zdravje dve temi, ki sta bili rdeča nit pravljičnih ur že dolga leta, smo pa s pravljičnimi urami z zeliščarjem naše najmlajše uporabnike v eko teme pričeli uvajati s prikazom dela zeliščarja. Ta je otrokom pokazal posušena zelišča, njihovo pakiranje v vrečke, jih naučil pripravljati zeliščni čaj, katerega so tudi poskusili, ter jim prikazal pripravo herbarija. Žal je kmalu zatem sledila epidemija širjenja COVID-19, zato bomo s to vrsto pravljičnih ur nadaljevali, ko bodo to zopet dopuščale razmere.

Virtualne pravljične ure

Ko je sredi marca 2020 bila razglašena epidemija COVID-19 in so se vrata knjižnic morala zapreti, se je tudi Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož pridružila številnim knjižnicam, ki so vsaj del svojih vsebin prenesle na splet. Tako smo za vse, ki se radi potopijo v svet zgodb in pustolovščin, do konca leta pripravili pet virtualnih pravljic, ki so dostopne na spletni strani knjižnice in na novo ustvarjenem YouTube kanalu, ter dokazali, da je tudi virtualna pravljica lahko »zelena«.

  Nevidna nit

  Virtualna pravljična urica - Pikina skrivnost

  Pravljica ŠPELCA (Knjižnica Ormož)

  Petelinček prebudi upanje (Knjižnica Ormož)

  ZAVETJE - Pravljica z Bernardko (Knjižnica Ormož)

  PRODAJALEC SREČE - Pravljica s Simono (Knjižnica Ormož)

 

Delavnice

Na letni terasi knjižnice se izvajajo tudi razne delavnice za otroke, katere radi prenesemo v zunanje okolje, ki na udeležence pozitivno vpliva, jih pomirja in sprošča, zaradi česar so hkrati bolje osredotočeni na to, kar ustvarjajo. Kot primer takšne delavnice je recimo likovna delavnica risanja stripov pod vodstvom predsednika likovno-kulturnega društva Ormož Bohumila Ripaka.

 

 

Otroci se pa ne udeležujejo samo delavnic, ki so namenjene njim, pač pa jih starši pripeljejo s sabo tudi na delavnice, ki jih knjižnica pripravi v prvi vrsti za odrasle udeležence. Tako le-te postanejo prava medgeneracijska srečanja.

V poletnih mesecih leta 2019 smo na letni terasi osrednje knjižnice v Ormožu pripravili likovno ustvarjalnico, ki je potekala na temo zgodbe Dežnik avtorice Elene. A. Melville. Obiskovalce knjižnice smo nekaj tednov pred delavnico povabili, da nam podarijo stare, odslužene dežnike, katere smo nato uporabili pri ustvarjanju.

 

 

Deca fküp na knjižni küp

V lanskem poletju smo korenito spremenili svoj pristop do izvajanja dejavnosti za otroke in na inovativen način skušali uresničiti naš glavni cilj: ponovno vzpostavitev fizičnega stika z otroki in družinami, ki so nas pred razglašeno epidemijo redno obiskovali na pravljičnih urah. S strnjenim štirinajstdnevnim dogajanjem smo opozorili, da knjižnica ostaja pomemben povezovalni člen v družbi in da vezi, ki se ustvarijo z našimi druženji, druženja na daljavo nikakor ne morejo nadomestiti, obenem smo pa z dejavnostmi na svežem zraku delovali zdravstveno preventivno, koristno za razvoj otrok, otroke smo seznanjali z rastlinami in živalmi, ki jih obkrožajo, in poskrbeli, da je zelena in bralna pismenost postala pomemben del njihovega vsakdana. V projektu Deca fküp na knjižni kup smo združili ljubezen do prleškega narečja in vedoželjnost otrok, ki svet intenzivno zaznavajo skozi čute, gibanje in igro, z jogo, plesom, raziskovanjem zakladnice knjig in učenjem ter na ta način ustvariti pozitiven odnos do branja, narave in knjižnice same.

Izvedenih je bilo 10 dogodkov:

  • Ponedeljek, 17. 8. 2020 – Plesno pravljična urica: Prvi dan otroškega programa smo se s pravljico pripravili na plesni del druženja, kjer smo se naučili pravo pravljično koreografijo.
  • Torek, 18. 8. 2020 – Kamišibaj pravljična ura in spoznavanje prleških besed ter igranje z družabnimi igrami: Kamišibaj je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah, ki so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Po pravljici so se otroci lotili šole risanja in na ta način spoznavali živali, ob tem pa usvajali še prleške besede in pomen domačega narečja.
  • Sreda, 19. 8. 2020 – Iskanje zakladnice branja: Raziskovanje med knjižnimi policami, med pravljičnimi junaki in pravljičnimi naslovi nas je pripeljalo do zakladnice branja. A pot do tja ni bila tako enostavna. Pripraviti se je bilo treba na ovire, ki smo jih premagali skupaj. Potepali smo se po raznih delih znotraj in zunaj knjižnice, jo spoznavali, nazadnje pa prišli do iskanega zaklada.
  • Četrtek, 20. 8. 2020 – Raziskovalna odprava po knjižničnem vrtu: V senci velikega oreha je pravljica najmlajše popeljala v svet raziskovanja in odkrivanja drobcenih živih bitij in zanimivih rastlin, ki so svoj dom našle na našem knjižničnem vrtu. Otroci so naravo odkrivali s pomočjo dotika – potipali so različne vrst debel, jih razlikovali s pomočjo barvanja, s prikazom spoznavali, kako ugotovimo starost dreves, nabrali cvetlice in zelišča s knjižničnih gredic ter ustvarili cvetlične zapestnice in kronice.
  • Petek, 21. 8. 2020 – Gusarski dan: Ahoj! Na letni terasi knjižnice se znajo pojaviti celo gusarji. Le-ti so pomagali majhnim obiskovalcem izdelati gusarske sablje in kape ter se naučili gusarsko pesmico, skozi pravljico in igre pa se podali na gusarsko pustolovščino z iskanjem zaklada.
  • Ponedeljek, 24. 8. 2020 – Pravljično-gibalna urica: Ob pravljici in glasbi  je bila izvedena plesno-gibalna urica, kjer se je večina otrok prvič seznanila z vajami joge, ki so jih izvajali na knjižničnem vrtu, nato pa so vzeli v roke še raznolika tolkala, ki jih hranimo v knjižnici in se preizkusili kot majhni glasbeniki.
  • Torek, 25. 8. 2020 – Kamišibaj pravljična ura in spoznavanje prleških besed ter igranje z družabnimi igrami: Delavnico, ki je sledila pravljični uri, smo posvetili spoznavanju naravnih pojavov, kot so svetloba, barve, spoznavali smo lastnosti vode in izvedli kemijski poizkus ali dva, kar pa ni šlo brez uporabe domače prleške besede in zanimive poučne literature.

  • Sreda, 26. 8. 2020 – Spoznajmo čebelice v nemščini: Skupaj z mladimi obiskovalci in raziskovalci smo se podali v svet čebel. Spoznali smo čebeljo družino, izvedeli, kje čebele živijo, kaj so njihove naloge, pri tem si pa skušali zapomniti čim več nemških besed. Prav tako smo se skozi igro naučili števil in barv v nemščini.

  • Četrtek, 27. 8. 2020 – Raziskovalna odprava po knjižničnem vrtu: Koliko drobnih živih bitij in zanimivih rastlin je našlo dom na knjižničnem vrtu, je zopet bila tema raziskovalne odprave po knjižničnem vrtu, a nekoliko drugače kot prvič. Izdelali smo žuželčjo hišo, poiskali raznorazne žuželke, spoznavali njihova naravna okolja, čebelar pa nam je predstavil čebele, čebelnjak knjižnice in delo čebelarja.
  • Petek, 28. 8. 2020 – Tujejezični dan: Indijančki se učijo francoščine: Zadnji dan otroškega programa so otroci postali Indijanci, ki se učijo francoščine. Izdelali smo si indijansko opravo, se naučili predstaviti, poimenovati barve ter številke. Skozi ustvarjanje, glasbo in pravljico smo otrokom na letni terasi približali tuji jezik, da jim bo postal bolj domač ter jih morda navdušili za nadaljnje učenje.

 

Projekt smo predstavili tudi na dnevu dobrih praks slovenskih knjižničarjev 2021, ki ga organizira Sekcija za splošne knjižnice pri ZBDS v sodelovanju z Združenjem splošnih knjižnic. Na spletnem dogodku so se predstavili najboljši inovativni projekti, ki se izvajajo v splošnih knjižnicah širom po Sloveniji.

 

Dan dobrih praks – knjižničar knjižničarju: Deca fküp na knjižni küp (13. 5. 2021)

 

Druge dejavnosti za mladino

Avtohtone rastline našega kraja

V šibeniški knjižnici na Hrvaškem je bila v letu 2019 postavljena fotografska razstava Lepote Ormoža. Knjižnica je predstavila naravno dediščino Krajinskega parka Središče ob Dravi, Naravnega rezervata Ormoške lagune ter pestrost živalskih in rastlinskih vrst. Ravno slednje nas je spodbudilo k poglobljenemu sodelovanju z Osnovno šolo Ormož na še enem projektu. Poimenovali smo ga Avtohtone rastline našega kraja.

Osnovnošolci so se odpravili v ormoški park, v katerem je moč najti kar 86 drevesnih vrst in 30 grmovnic. V parku so najbolj prepoznavna drevesa oranževec in rdeča bukev. Raste tudi tulipanovec, posebno mesto zaseda več kot 200 let star hrast dob. Med iglavci najdemo metasekvojo, krilate oreške in bore. Katere rastline so avtohtone za naše kraje in katere ne, so šolarji ugotavljali ob obisku parka, svoje ugotovitve pa predstavili na plakatu, katerega smo razstavili v ormoški knjižnici.

Ogled filma True Cost

V sklopu bibliopedagoških ur je knjižnico obiskala skupina dijakov iz Gimnazije Ormož. V sklopu zelene knjižnice smo zanje pripravili ogled filma Prava cena (True Cost). Ogledu filma je sledil pogovor o modni industriji, trajnostnem razvoju in vlogi posameznika pri zmanjšanju onesnaževanja okolja.

 

 

Predstavitev Zelene knjižnice

Knjižnica pogosto sodeluje z osnovnimi šolami, kot je recimo OŠ Ormož, ki izvaja program  Ekošola kot način življenja, mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. Osnovnošolci so obiskali knjižnico, kjer smo jim predstavili projekt Zelene knjižnice, katero so si tudi ogledali.

Skrivnosti grajskega parka

Ob evropskem dnevu parkov, ki ga obeležujemo 24. maja, in v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja, smo pripravili predstavitev knjižice Skrivnosti grajskega parka z razstavo. Knjižica je nastala kot rezultat 16. mladinskega raziskovalnega tabora, ki je potekal poleti 2018 v organizaciji Rdečega križa Slovenije OZ Ormož in Medobčinske LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.

Najstarejši Ormožani se spominjajo zadnje lastnice gradu, ormoške grofice Irme Marie Wurmbrand-Stuppach (1886–1970), ki je vse do leta 1945 živela v gradu in vse do zadnjega s svojimi vrtnarji urejala park in negovala drevesa ter grmovnice. Na predstavitvi knjižice in priložnostni razstavi smo prisluhnili Urški Kiselak, Katarini Vaupotič in Aleksandru Štumbergerju ter njihovi mentorici maji Botolin Vaupotič.

 


<< Predhodna stran Na vrh Naslednja stran >>