Spletno mesto za delovanje uporablja piškotke. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Preberite več o piškotih.

Ohranjanje kulturne in naravne dediščine

Vloga knjižnice pri ohranjanju kulturne in naravne dediščine

NESNOVNA KULTURNA DEDIŠČINA

Nesnovno kulturno dediščino predstavljajo prakse, predstavitve, izrazi, znanja in veščine, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo. Na dan 22. marca 2021 je bilo v slovenskem registru nesnovne kulturne dediščine registriranih 89 enot.

Naloga Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož ni le zbiranje in ohranjanje premične kulturne dediščine, kot je npr. zbirka domoznanskega gradiva. Pomembno vlogo igra tudi pri ohranjanju nesnovne kulturne dediščine, promoviranju njenega pomena ter obenem približevanju te dediščine širšemu krogu prebivalstva preko izvajanja svoje osnovne dejavnosti.

Pregled primerov ohranjanja in poustvarjanja nesnovne kulturne dediščine knjižnice

ČEBELARSTVO

Opis enote nesnovne kulturne dediščine – Čebelarstvo:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00066.pdf

Načini ohranjevanja in poustvarjanja:

Zasaditev knjižničnega zeliščnega vrta, zelena površina pred in za knjižnico, okrasne cvetlice, ki krasijo javne površine ob njej ter drevesa v najbližji okolici knjižnice v Ormožu so s sabo po selitvi v nekdanje prostora vrtca leta 2015 pripeljale ne samo projekt Zelena knjižnica, pač pa tudi čebelarstvo. Že kmalu po začetku projekta smo pričeli med pridelovati s pomočjo ormoških čebelarjev, ki smo ga nato porabili za promocijo knjižnice, Ormoža ter domačih avtorjev. V letu 2020 smo pa na vrtu knjižnice v sodelovanju s Čebelarskim društvom Ormož postavili kar čebelnjak. Dobri čebelarji potrebujejo veliko znanja, ki se nahaja tudi v naši knjižnici, seveda so pa pomembne tudi izkušnje. Za čebele skrbita izkušena čebelarja, predsednik Čebelarskega društva Ormož Jože Brumen in tajnik društva Slavko Petek.

Na temo čebel in čebelarstva smo v knjižnici že večkrat pripravili raznovrstna predavanja. O medovitih rastlinah in zakaj je na vrt pomembno privabiti čebele nam je recimo spregovoril Boštjan Štefančič leta 2018 v okviru Poletnih četrtkovih popoldnevov. V letu 2020 smo pa v Četrtkovih zelenih popoldnevih za obiskovalce povabili Jožeta Brumna, ki je predstavil uporabnost, lastnosti in zdravilnost čebeljih pridelkov, kot so med, propolis, cvetni prah, matični mleček in čebelji vosek. Vse to so živila, prehranska dopolnila in naravna zdravila, ki jih človek uživa že od nekoč. Predsednik čebelarskega društva je bil naš gost tudi v projektu Deca fküp na knjižni küp in v okviru raziskovalne odprave po knjižničnem vrtu otrokom predstavil vlogo čebel ter poklic čebelarja.

Domačemu čebelarskemu društvu je knjižnica za svoja srečanja ponudila svoje prostore in v marcu 2020 so izvedli prvo srečanje društva. V vsaki knjižnici se pa seveda najde pravi čas in prostor za promocijo in razstavo knjig – tudi na temo čebel in čebelarstva.

Med, zeliščni čaj in sok iz grozdja, ki je zrastlo na knjižničnem vrtu, in priložnostna razstava o čebelah in čebelarstvu

Uporaba čebeljih pridelkov z Jožetom Brumnom ter čebelnjak na vrtu ormoške knjižnice

APITERAPIJA

Opis enote nesnovne kulturne dediščine – Apiterapija:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00079.pdf

Načini ohranjevanja in poustvarjanja:

V sklopu Četrtkovih zelenih popoldnevov 2020 je svoje mesto dobilo še predavanje Apiterapevtski nasveti Vlada Pušnika. Izkušen čebelar in apiterapevt je z obiskovalci delil znanje in izkušnje z uporabo apiterapije v vsakdanjem življenju in predstavil novo knjigo Apiterapevtski nasveti. Predavanja na Četrtkovih zelenih popoldnevih so se izvajala na letni terasi osrednje knjižnice v Ormožu, kar nam je v veliki meri olajšalo spoštovanje ukrepov zaradi epidemije COVID-19, še zlasti ohranjanja primerne razdalje med obiskovalci.

Apiterapevtski nasveti z Vladom Pušnikom

TRADICIONALNO LONČARSTVO

Opis enote nesnovne kulturne dediščine – Tradicionalno lončarstvo:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00032.pdf

Načini ohranjevanja in poustvarjanja:

V okviru Poletnih četrtkovih popoldnevov leta 2018 in projekta Zelena knjižnica je Jelka Krajnc iz Lončarije Liza izvedla delavnico unikatnih izdelkov iz gline v kombinaciji z zelišči, ki je potekala na letni terasi osrednje knjižnice v Ormožu. Že takrat se je porodila zamisel o izvedbi študijskega krožka, ki je bila realizirana maja in junija 2019.

Poletni četrtkovi popoldnevi – delavnica unikatnih izdelkov iz gline v kombinaciji z zelišči

V študijskem krožku Umetnost lončarjenja so udeleženci spoznali etnološko vrednost lončarstva, se poučili o tradiciji lončarjenja v našem domačem okolju ter se naučili oblikovati glino v različne uporabne in dekorativne predmete. Izvedenih je bilo devet srečanj. Nastali so uporabni in dekorativni izdelki: skodelice, vaze, krožnike, lončke, posodice, nakit, ki smo jih nato razstavili na priložnostni razstavi v ormoški knjižnici. Študijski krožek sta sofinancirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Andragoški center Slovenije.

Študijski krožek Umetnost lončarjenja

Jelko Krajnc smo povabili medse še decembra 2019, ko je v Krajevni knjižnici Ivanjkovce potekal prvi del ustvarjalne delavnice božično-novoletnih okraskov iz gline, drugi del pa teden dni pozneje v knjižnici v Ormožu.

Ustvarjalna delavnica božično-novoletnih okraskov iz gline

GIBANJE BRALNA ZNAČKA

Dve izmed temeljnih nalog ormoške knjižnice kot splošne knjižnice je organiziranje posebnih oblik dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture, ter organiziranje posebnih oblik dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami. Bralna kultura in bralna pismenost sta dva ključna dejavnika človekovega razvoja, ustvarjalnosti in kakovostnega preživljanja prostega časa. Ena najpogostejših oblik spodbude je izvajanje in sodelovanje pri izvajanju različnih oblik bralnih značk, med drugim tudi različnih eko bralnih značk, ki jih izvajajo bližnje osnovne šole.

Opis enote nesnovne kulturne dediščine – Gibanje Bralna značka:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00069.pdf

Načini ohranjevanja in poustvarjanja:

  • Zagotavljanje bralnih virov za različne starostne in razvojne skupine uporabnikov, katere bralci uporabijo za osvojitev šolskih in eko bralnih značk ter Pikine bralne značke in bralne značke za odrasle v splošni knjižnici.
  • Zagotavljanje pomoči pri iskanju knjižničnega gradiva ter svetovanje pri izbiri in uporabi gradiva, primernega za bralce, ki želijo sodelovati v različnih oblikah bralne značke.
  • Sodelovanje pri organizaciji in izvedbi prireditve za zlate bralce, torej devetošolcev, ki so vsa leta osnovnošolskega šolanja osvojili bralno značko. Prireditev za zlate bralce treh občin, za katere Knjižnica Franca Ksavra Meško Ormož izvaja knjižnično dejavnost, že nekaj let redno poteka na letni terasi osrednje knjižnice v Ormožu v sodelovanju z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Ormož, Občino Ormož in osnovnimi šolami občin Ormož, Središča ob Dravi in Svetega Tomaža.
  • Izvedba projekta Pikina bralne značke – bralne značke ormoške knjižnice za otroke do 6. razreda, katero izvajamo z nosilko projekta Knjižnico Velenje. Bralno značko izvajamo v osrednji in vseh treh krajevnih knjižnicah, v Osnovni šoli Stanka Vraza Ormož in na Hrvaškem (Osnovna škola Petrijanec). V šolskem letu 2020/21 jo izvajamo že devetič.
  • Izvedba projekta Bralna značka za odrasle, ki je najpomembnejši projekt spodbujanja bralne kulture pri odraslih uporabnikih.
  • Z izvedbo vseh dogodkov je povezano tudi promoviranje zavesti o pomenu branja in gibanja Bralna značka za razvoj posameznika in družbe. Veliko truda in časa se vlaga v promocijo teh dejavnosti na spletni strani knjižnice, družabnih omrežjih, v različnih oblikah, s pomočjo letakov, plakatov in osebni promociji uporabnikom ob njihovem obisku knjižnice ter plakatov, ki so razporejeni po pomembnejših mestih v občini Ormož.

Knjižno gradivo za eko bralne značke

Zlati bralci na letni terasi osrednje knjižnice v Ormožu

KLEKLJANJE SLOVENSKE ČIPKE

Opis enote nesnovne kulturne dediščine – Klekljanje slovenske čipke:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00040.pdf

Načini ohranjevanja in poustvarjanja:

Konec leta 2016 je Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož pričela z izvajanjem študijskega krožka Umetnost klekljanja, ki se je nadaljeval v letu 2017. Kreativne delavnice klekljanja je vodila Silvestra Horvat, izvedenih je pa bilo 8 delavnic. Sredstva za izvedbo študijskega krožka je knjižnica pridobila z uspešno prijavo na razpisu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Študijski krožek Umetnost klekljanja

22. junija 2017 se je knjižnica odzvala povabilu Andragoškega centra Slovenije in se s člani študijskih krožkov udeležila Karavane študijskih krožkov v Idriji, mestu, ki je najpogosteje omenjeno, ko je govora o čipkah in klekljanju. Knjižnica je na stojnici dogodka predstavila delo svojih študijskih krožkov, mentorici sta se udeležili strokovnega predavanja, udeleženci so pa sodelovali na organiziranih delavnicah in si ogledali mesto Idrija.

Decembra 2019 smo v knjižnici pripravili še razstavo ormoških čipk, ki so nastale v okviru študijskega krožka.

Razstava ormoških čipk v osrednji knjižnici v Ormožu

PLETARSTVO

Opis enote nesnovne kulturne dediščine – Pletarstvo:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00047.pdf

Načini ohranjevanja in poustvarjanja:

Poletje 2019 smo zaključili s prikazom pletarske obrti in pletenja košar, ko se nam je v knjižnici v Ormožu na letni terasi pridružil Ciril Hojnik. Kako zlahka ali stežka se je naučiti te veščine, so lahko poskusili tako starejši kot nekoliko mlajši obiskovalce. Delavnica je potekala v okviru praznovanja praznika Krajevne skupnosti Ormož.

Prikaz pletarske rokodelske obrti s Cirilom Hojnikom

PRIPRAVA PRLEŠKIH GIBANIC

Opis enote nesnovne kulturne dediščine – Priprava prleških gibanic:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00026.pdf

Načini ohranjevanja in poustvarjanja:

Krajevna knjižnica Ivanjkovci je novembra 2018 ob praznovanju Tedna splošnih knjižnic gostila kulinarično strokovnjakinjo na področju prleške, prekmurske in porabske kuhinje, ki je poslušalcem predstavila tudi pomemben del kulinarične dediščine v slovenskem prostoru, prleško gibanico, in jim zaupala kar nekaj praktičnih nasvetov o njeni pripravi.

Marija Fras v Krajevni knjižnici Ivanjkovci

GODBENIŠTVO

Opis enote nesnovne kulturne dediščine – Godbeništvo:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00031.pdf

Načini ohranjevanja in poustvarjanja:

Za povabilo celotne ormoške pihalne godbe za predstavitev godbeništva so organizacijske enote Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož vseeno premajhne, zato smo pa tako v letu 2019 kot tudi v letu 2020 v knjižnico na kulturni praznik povabili Trobilni kvintet Glasbene šole Ormož, ki ga med drugim sestavljata legenda Pihalnega orkestra Glasbene šole Ormož Slavko Petek in naš knjižničar Damjan Rizman.

Trobilni kvintet Glasbene šole Ormož v ormoški knjižnici na slovenski kulturni praznik

 

IZDELOVANJE PAPIRNATIH ROŽ

Opis enote nesnovne kulturne dediščine – Izdelovanje papirnatih rož:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00009.pdf

Načini ohranjevanja in poustvarjanja:

Izdelovanje papirnatih rož je veščina, ki so s pridom uporabljamo tudi v knjižnici. Še zlasti se npr. uporablja pri pripravi pravljičnih uric za pripravo kulis ali okraševanje prostora. Kot primer lahko navedemo pravljično uro Kakšen čudovit travnik, kjer smo za ponazoritev zgodbe o žabicah izdelali papirnate lokvanje, izdelava le-teh pa pritegnila pozornost odraslih spremljevalcev, ki so povprašali o načinu izdelave, knjižničarke pa svojo veščino in znanje prenesle naprej. Učinkuje torej tudi posredna promocija nesnovne kulturne dediščine in prenos veščin, brez izvedbe delavnic ali krožkov ali predavanj.

Uporaba izdelanih papirnatih rož pri ustvarjalni delavnici in predstavitvi bralne značke za odrasle

PREKMURŠČINA

Opis enote nesnovne kulturne dediščine – Prekmurščina:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00072.pdf

Načini ohranjevanja in poustvarjanja:

Na predavanju ob praznovanju stoletnice priključitve Prekmurja k matični državi nam je profesor slovenščine, publicist in literarni zgodovinar Franci Just med drugim predstavil prekmurščino, nekatere izmed njenih najzgodnejših zapisov na slovenskem ozemlju, zabavne napise v tem narečju ter prekmurske avtorje, ki so pisali v prekmurščini in so preostalemu slovenskemu prostoru ravno zaradi tega manj znani.

Kako zvenijo pravljice in pripovedke v prekmurščini, nam je pa prikazala Vesna Radovanovič iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota na pravljičnem večeru za odrasle v letu 2017.

NARAVNA DEDIŠČINA

Skrb Zelene knjižnice za ohranjanje naravne dediščine

Človek s svojim načinom življenja neizbežno posega v naravo, potrebo po varovanju narave in njenih virov je pa prinesel tudi razvoj. Naravne vrednote oblikujejo in bogatijo naš življenjski prostor, zato so bistvenega pomena za ustvarjanje narodove identitete in prepoznavnosti v svetu. S predstavitvijo  lastnosti naravnih vrednot in njihovega pomena knjižnica krepi  zavedanje o vrednosti našega okolja, z usmerjanjem obiskovalcev in opozarjanjem na ustrezno ravnanje pa pripomore tudi k ohranjanju naravne dediščine, ki je odvisna od prav vsakega posameznika.

Predstavitev fotografij lokalne naravne dediščine

Prenekateri kulturni dogodek smo združili z ozaveščanjem o pomenu ohranjanja  lokalne naravne dediščine. Obiskovalcem, ki se številčno odzivajo na organizirane dogodke, je bila npr. na slovenski kulturni praznik skozi osupljive fotografije prikazana raznolikost živalskega sveta v bližnjem naravnem rezervatu Ormoške lagune, biodiverziteta bližnjih gozdov, mokrišč, ormoškega parka in svetovno znane lepote vinorodne pokrajine.

Ormoške lagune skozi fotografski objektiv Marka Zabavnika

Lepote grajskega parka Lidije Vrankovečki

Sodelovanje z Naravnim rezervatom Ormoške lagune

V letu 2019 smo v Šibeniku pripravili razstavo o Ormožu, tukajšnji knjižnici in naravnih lepotah Ormoža. Poseben poudarek je bil na predstavitvi Ormoških lagun, mokrišča, ki je izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic. Naravni rezervat je z urejeno infrastrukturo za obisk odprt za javnost. Kakovostno doživljanje narave omogoča učna pot z opazovalnicami in centrom za obiskovalce, ki je prilagojena tudi za skupine s posebnimi potrebami. V rezervatu v obliki vodenih ekskurzij poteka tudi izobraževalni program za mlade in za druge skupine obiskovalcev. Kot del turistične ponudbe je pomembna pridobitev za občino, domačini pa so vključeni tako pri upravljanju kot pri razvoju lokalnih produktov, povezanih z rezervatom. Knjižnica v svoji vlogi ozaveščanja uporabnikov redno sodeluje s tam zaposlenimi strokovnjaki, ki sodelujejo v Četrtkovih zelenih popoldnevih ali posameznih predavanjih skozi leto.

Razstava Lepote ormoškega kraja v Šibeniku


<< Predhodna stran Na vrh Naslednja stran >>