Spletno mesto za delovanje uporablja piškotke. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Preberite več o piškotih.

Razstava Božidarja Flegeriča

30. januarja 1841 se je v Vodrancih rodil večni popotnik, prleški boem, profesor in poliglot, pesnik, pisatelj in prevajalec Božidar Flegerič. Ob 180. obletnici rojstva smo v Knjižnici Ormož postavili priložnostno razstavo.

Božidar Flegerič (1841 – 1907) je bil med najboljšimi učenci v ljudski šoli na Kogu in se zato odločil nadaljevati šolanje na gimnaziji v Varaždinu. Maturiral je leta 1865. Šolanje je nadaljeval v Gradcu, kjer je študiral latinščino, grščino in slavistiko. Hkrati ga je pritegnilo učenje francoščine, angleščine in italijanščine. Pri 31-ih letih je postal gimnazijski suplent (profesor pripravnik) v Osijeku, kjer je svojo profesorsko službo tudi končal. Vdal se je namreč pijači in zanemarjal svoje delo, zaradi česar je bil tudi odpuščen. Na veliko razočaranje staršev se je vrnil nazaj v domačo vas, na kar se je nekaj časa trudil z delom v pisarni ptujskega odvetnika in naposled zapečatil svojo usodo kot propadel um. Božidar Flegerič je izbral svojo življenjsko pot, ko je stopil na pot zagrenjenega boema, zgledujoč se po Danteju, Byronu in Baudelairju. Vse do svoje smrti je v zanemarjeni gosposki obleki in s palico v roki pohajkoval po Slovenskih goricah, med Dravo in Muro, hodil od prijatelja do prijatelja, posedal po vaških gostilnah in pri tem pil in pisal verze. Umrl je 9. junija 1907 pri 66 letih, po krajšem hiranju na svojem domu.

Pri pesnjenju se je zgledoval po Francetu Prešernu, Simonu Jenku, Josipu Stritarju in Simonu Gregorčiču. Pesmi je objavljal v Slovenskem glasniku, Zori in Kresu. Leta 1880 je izdal Grajenske pesmi, poimenovane po potoku Grajena, ki teče skozi Ptuj. Med poznejšimi cikli so nastale Krčevinske potočnice. Napisal je tudi nekaj življenjepisov svojih rojakov: pesnika Štefana Modrinjaka (1881) in rodoljuba dr. Štefana Kočevarja (1890).

V Ormoških spominih je očrtal notarja Geršaka, življenje soseda Krčevinca in hrvaškega pedagoga Davorina Trstenjaka ter druge. Prevajal je iz hrvaščine, angleščine in italijanščine. Leta 1895 je izdal V delu je rešitev, slovenski prevod dela U radu je spas, Davorina Trstenjaka.